Evroregija, miljena kot stabilna in utrjena oblika sodelovanja med obmo?ji, ki pripadajo razli?nim dravam, ponuja konkretno reitev na potrebo po usklajeni vladni akciji, pripravi in izvedbi skupnih projektov v korist lokalnim skupnostim na podro?ju zdravja, okolja in storitev javne koristi.
Sprejetje Uredbe EC t.1082 z dne 5. julija 2006 na Evropskem Parlamentu in Svetu, ki uvaja Evropske skupine za teritorialno sodelovanje (EGTC) je ena od najpomembnejih novosti na ravni sodelovanja med obmo?nimi ustanovami.
Ko sem med pisanjem knjige Verso unEuroregione speciale (V smeri posebne Evroregije), ki jo je objavilo zdruenje Ob?in, Svetov in Regij Evrope, zapisal te misli in ozna?il zdravje, kot temeljno podro?je transnacionalnega sodelovanja, nisem razmiljal o nobenem specifi?nem projektu. Tedaj nisem vedel, da je januarja 2008 zdruenje, ki se imenuje European Association Asbestos Risks (EARA) in ki je izraz civilne drube, pravkar opredeljevalo svoje statutarne cilje …ire in u?inkoviteje varstvo okolja za bolje zdravje ter zagotavljanje primerne stopnje varnosti in asistence, e zlasti izpostavljenim azbestu, ki bolehajo za bolezni, povezane z azbestom, oziroma ki tvegajo, da zanje zbolijo… in jih usmerilo v perspektivo nastajajo?e Evroregije (3. ?len Statuta EARA). S prijateljema Robertom Fondo (Predsednikom EARA) in Ferrucciom Diminichem sem od vsega za?etka delil »evroregijski« pristop do vpraanja varstva okolja za bolje zdravje, uresni?itev omrenega sistema za hitro transnacionalno pretakanje pomembnih podatkov in promocijo medicinsko-epidemiolokega sodelovanja med ustanovami/institucijami ter raziskovalnimi sredi?i, ki delujejo v nai deeli, v Venetu, na Korokem, v Sloveniji in na Hrvakem. e zlasti sem bil zadovoljen sre?anja z Robertom in Ferrucciom septembra 2008 v Vidmu, ob priliki simpozija na temo Evroregije, ki ga je priredilo zdruenje AICCRE, in sprejema, katerega so bili deleni s strani Predsednika Zdravstvene organizacije Federsanità-ANCI, doktorja Pina Napolija in generalnega tajnika AICCRE Lodovica Nevia Puntina. Mislil sem torej, da bi se morda lahko res uresni?ilo to, kar je napovedal guverner deele FJK, Renzo Tondo in Tommaso Cerno nato povzel 11. maja 2008 v ?lanku za ?asopis Messaggero Veneto: konkretizirati projekte mednarodnega sodelovanja, za?eni z Evroregijo. Ve? so mi stvari, ki imajo konkretno vsebino. In mislim, da lahko za?nemo ravno z zdravjem. Predsednik se je zlasti nanaal na ?ezmejni klicni center za nujne primere na avtocesti, ki bi ga bilo treba vzpostaviti na medregijski in mednarodni ravni med soudeleenimi subjekti na obmo?ju Alpe-Jadran in v celotni Evroregiji.
Glede na vse to menim, da ni tako pomembno, kako naj za?nimo, z mikro ali makro Evroregijo oziroma z Alpe-Jadranom, ampak da je bistveno, da sprejmemo nov pragmati?en pristop do vpraanja azbesta, ki je pere? in »ob?utljiv« problem, v zvezi s katerim morajo civilna druba, sistem lokalnih samouprav, naa deela, univerze in svet raziskovanja, Dravni zavod za zavarovanje proti nesre?am pri delu (INAIL) in sindikati opraviti nov kakovostni skok in z veliko odgovornostjo do sodelovanja ciljati na uvedbo evropskih skladov, namenjenih medicinskemu in znanstvenemu raziskovanju o tumorjih, ki jih povzro?a azbest. SZO predvideva v Italiji od 2000 do 3000 rtev letno v obdobju 2015-2020, v Furlaniji Julijski Krajini pa v istem obdobju 150 rtev letno. Po predvidevanjih profesorja Juliana Peta z londonskega Institute of Cancer Research bomo v zahodni Evropi do leta 2025 imeli 250.000 ?lovekih rtev zaradi plevralnega mezotelioma, t.j. specifi?ne neoplazije, ki jo povzro?i izpostavljenost azbestu. al, e danes ne poznamo ustreznega zdravljenja za to bolezen. Stopnja obolelosti in stopnja smrtnosti popolnoma sovpadata. Zaradi tega soglaam z izbiro zdruenja EARA, da se raje posvetimo znanstvenemu medicinsko-genomskemu raziskovanju in gensko-okoljskemu sodelovanju s transnacionalnim pristopom, da lahko temeljno znanje uporabimo na podro?ju preventive, zgodnjih diagnoz in zdravljenja. Ker je ta domena, in na splono tudi samo zdravstvo, zahtevno podro?je izrazito transnacionalnega zna?aja, posamezne drave nimajo popolne kontrole nad interaktivnimi dejavniki: ker torej ne morejo samostojno izvajati u?inkovitih programov, lahko zahtevamo skupno evropsko akcijo za zanesljivejo dosego cilja.
Prepri?an sem, da je ta pravilna pot, po kateri moramo stopati.
Zdruenje AICCRE, po zaslugi vodstva, generalnega tajnika Puntina in predsednika Martinija, se je takoj vklju?ilo v projekt, sprejelo je nov pristop do problema azbesta in stopilo na pot, ki jo je izbrala EARA. AICCRE je prispevalo 3.400,00 evrov za Mednarodni simpozij, na?rtovan sredi februarja v Trstu, in se tako priklju?ilo mrei pokroviteljev. Na podlagi 137. ?lena ustanovne listine Evropske skupnosti, 20. novembra 2009, je Evropski Parlament in Evropski svet sprejel novo direktivo o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu. 15. in 16. ob upotevanju v Direktivi nam vliva novih upanj, saj prvi? navaja »zgodnje odkrivanje bolezni, povezanih z azbestom in ponovno predlaga poseg Skupnosti, glede na to da same drave ?lanice ne morejo zadovoljivo dose?i cilja predlaganih ukrepov. Upajmo, da nam bo tokrat uspelo.
Prepri?an sem, da je zdravje izredno mo?an cilj v okviru politike socialne kohezije na obmo?ju, kakrno je nae, in da ravno za?eni z zdravjem lahko Evropska skupina za teritorialno sodelovanje (EGTC) nastane v kratkem, prejme primerna sredstva, za?ne delovati na podro?ju genskih raziskav in v teku 2020 pride do konkretnih rezultatov.
Angelo Viscovich